Zum-zum in bzzz-bzzz po Ribnici na Dolenjskem

Letošnje in prihodnje leto obeležujemo dve pomembni okrogli obletnici, povezani s čebelami in čebelarstvom, ki sovpadata z rojstvom in smrtjo pionirja sodobnega čebelarstva in prvim učiteljem čebelarstva na Dunaju. Anton Janša se je najverjetneje rodil leta 1734 na Breznici in umrl leta 1773 na Dunaju. Njegov datum rojstva oziroma najverjetneje krsta (20. maj) pa je od leta 2017 razglašen za Svetovni dan čebel, za kar si je, v okviru Organizacije združenih narodov, vrsto let prizadevala Slovenija.

Naše videnje in pojmovanje čebel izhaja predvsem iz podob, ki so nam jih slikali risani junaki kot sta čebelica Maja in njen prijatelj Vili. Pa je slovenska avtohtona pasma čebele res rumene barve? Skupaj s tem prijetnim in prijaznim risanim obrazom, ki je uganjal različne norčije, pa smo se v otroštvu po večini srečevali tudi z nenehnimi opozorili staršev in starih staršev, »pazi, da te ne piči«, in tako smo družbeno prevzeli strahospoštovanje do te nežne in z dlačicami prekrite marljive žuželke. Vendar – čebele na Slovenskem so veliko več kot le risani junaki ali srbeč pik in čas je, da to spoznamo.

V Klubu profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije smo že zelo zgodaj prepoznali dodano vrednost čebel in čebelarstva kot turistični produkt in tako se je, pod idejno zasnovo Dominike Koritnik Trepel izoblikovala ljubljanska čebelja pot, ki je z leti in sodelovanjem ostalih čebelarsko-turističnih vodnikov in apiponudnikov prerasla v mrežo petih čebeljih sprehodov, združenimi pod imenom Urbani čebelji sprehodi Slovenije. Poleg ljubljanskega, mariborskega, novomeškega in mežiškega čebeljega sprehoda je luč sveta na Mednarodni dan turističnih vodnikov (21.02.2023) ugledal tudi Iter apium – Čebelji sprehod po Ribnici.

Čebelji sprehod je dejanska pot med posameznimi lokacijami povezanimi s čebelarstvom in čebelami v slovenskih mestih. Sprehod, vsebinsko podprt s strani čebelarsko-turističnega vodnika, omogoča sproščeno gibanje v urbanem okolju, ki ga s svojim znanjem, izkušnjami in izdelki obogatijo čebelarski ponudniki (čebelarji, apiterapevti, zasebne čebelarske zbirke,…). S sprehodom torej obiskovalci izpopolnijo svoje vedenje o čebelah in čebelarstvu ter preizkusijo lokalne proizvode, čebelarsko-turistični vodnik pa čebeljo zgodbo postavi v širši evropski (svetovni) okvir. S povezovanjem različnih elementov sprehoda se satje našega znanja zapolni s kvalitetnimi vsebinami – če povemo po »čebelje«.

Iter apium – Čebelji sprehod po Ribnici ima dve različici; trasa prvega je dolga 3,5 km in povezuje 7 točk v centru Ribnice, drugi pa je nekoliko daljši, z lažjim vzponom do Jamarskega doma pri Francetovi jami (7,5 km) in tako povezuje 8 točk. Ključni namen sprehoda je prikazati Ribnico v drugačni luči, saj ribniške čebele ne izdelujejo suhe robe, ampak nabirajo prvovrsten cvetni prah v neokrnjenih okoliških gozdovih, kar omogoča čebelarjem pridobivanje okusnega lokalnega medu. S sprehodom po Iter apium – Čebelji sprehod po Ribnici obiskovalec spozna zanimivo »čebeljo« tematiko, ki jo čebelarsko-turistična vodnica Ajda Kljun naveže na lokalne turistične znamenitosti. Spoznamo Kranjsko čbelco, almanah, v katerem je objavljal dr. France Prešeren, ki je v Ribnici obiskoval šolo in najverjetneje že tu pridobival navdih za svoje pesnitve, izvemo v kakšne »pravde« so se vpletli slovenski čebelarji in kakšno sodstvo so imeli ter opomnimo na pomen čebel, ki so jih kot svoj simbol uporabljali tudi evropski vladarji. Med sprehodom pozdravimo arhitekta Plečnika, ki je za svoja lesena dela kot zaščito uporabljal čebelji vosek, pomahamo Sv. Ambrožu v župnijski cerkvi in se za trenutek pomudimo tudi ob drevesnih vrstah posajenih v centru mesta, katerih sadov ne bi uživali brez čebel in ostalih opraševalcev. Druženje in teoretično spoznavanje čebel in čebelarstva zaokrožimo v »medeni kleti«, kjer poizkusimo sadove trdega in skrbnega dela lokalnega družinskega čebelarstva in njihovih pridnih čebeljih družin. Pohodniško navdušeni obiskovalci lahko z vodnikom podaljšajo sprehod do Jamarskega doma pri Francetovi jami, kjer je »turistično« poskrbljeno še za ostale žuželke – opraševalce, saj v zavetju lip ob zelenjavnem vrtičku stoji hotel za žuželke (glede na čistino nad domom ima več kot 1.000 zvezdic). Čebelji sprehod Po Ribnici pa vas ne bo pustil žejnih in lačnih. V sodelovanju z lokalnimi gostinskimi ponudniki smo namreč pripravili tudi »čebelje« napitke in jedi, ki so del njihove redne ponudbe.

Kaj naj še rečem? Veter pod krila in v Ribnico na Dolenjskem na »čebelji ples«. Prav tako ste vabljeni, da svoje pridobljeno zanje o čebelah in čebelarstvu dopolnite z obiskom ostalih Urbanih čebeljih sprehodov Slovenije – v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Mežici. Povsod je zanimivo in sladko!

Preverite tudi FB Iter apium

Ajda Kljun